Sicer rahlo ne sveta ura za vstajanje glede na trenutni vzorec spanja ampak to naju ni ustavilo, da nebi bila kmalu na vlaku od tu do tu.
In tokrat je celo bilo sončno:
Ponedeljek in jutro, kar pomeni da tu večina stvari še ne obratuje (druga slika zgoraj, zaenkrat še prazen prostor ene večje tržnice zunaj). Tako se je sprehod nadaljeval dokler nisva prišla do do več kot 100 let stare pokrite tržnice:
Postanek na torti, pecivu in kavi:
Nato do Vohunskega Muzeja, ki je bil tokrat celo odprt:
Treba priznat da me je stvar prijetno presenetila. Notri res ogromno stvari, od starega vohunjenja, do novih tehnologij, skratka igračk (in nekatere lahko celo probaš) polno ^.^
Za zabavo sem še šel delat "vohunski izpit" (ki me je sicer stal 5€) s katerim lahko potem skačeš po celem muzeju, rešuješ uganke v Morsovi kodi, iščeš skrite sobe, streljaš z lasersko pištolo, se po temnih hodnikih plaziš z detektorjem kovin in nasplošno testiraš znanje pridobljenega iz muzeja:
Zgoraj moja "diploma". Ja, moje vohunsko ime je Jernes Kranjec! A kdo opazi kako se tu zafrkavajo iz vohunov drugih dežel *kašelj* Švedov *kašel* ^.^'
Sem že omenil da je iz neznaega razloga v ponedeljek tu skoraj vse zaprto? Na laserskem strelišču ob ponedeljkih nimajo odprtih iger, počasni dnevi, namenjeni za šolske skupine (in medtem ko nama to razlaga je bilo poleg v vrsti okoli dvajset Finskih srednješolk, ki so se pripravljale na srelski dvoboj ^.^'').
In pa seveda, odprt vsak dan, razen v ponedeljek, Mumini muzej:
Od vse silne zabave je bila ura že nekaj čez poldne, tako da sva se odpravla iskat še tretji znameniti in skriti prostor za tržnico (kjer naj bi prodajali slavne "krvne klobase" iz Tamper). No, našla sva ga, bil pa je že skoraj prazen in edini kios ki je še imel odprto okno, je bilo to zato ker so pospravljali stole. Na žalost niso imeli ničesar več pripravljenega, so pa bili toliko prijazni, da so nama po jamranju kako daleč sva prišla da bi sprobala njihovo slavno klobaso, prodali eno kilo da si jih lahko skuhamo doma.
No, poanta te ugodbe je, biti turist na Finskem v ponedeljek ni lahko ^.^'''
Je pa bil sprehod skozi mesto zelo prijeten:
Temu je sledil ponoven obisk najstarejše pizzerije v mestu (ne, nažalost ni stoletna). Tokrat vprašala za anglešči meni, tako da je bila izbira med več kot 100 pizzami rahlo bolj znosna:
Pizza z lososom, parmezanom in gobami =^.^=
Po kosilu pa zapravljanje časa do večera z hodenjem po trgovinah in nakupovanjem daril.
Med drugim odkrita tudi Mumini razsvetljava:
Ko ura postane šest pa se zabava šele začne! Obisk Rajaportin savne, najstarejše še delujoče javne savne na Finskem, malce izven mesta:
Lahko se pohvalim, da je bila to ena izmed najboljših stvari kar sem jih izvedel na Finskem od kar sem tukaj! Več kot 100 let stara savn še z vedno originalno opremo, občutek kot da bi imel savno v Prešernovi hiši ^.^
Tudi zelo vroče, na trenutke več kot 110°C, kar je zahtevalo nekaj privajanja (vsaj moji uhani so se zelo hitro segreli). Je pa zato bilo veliko bolj uživancijsko sedeti zunaj pri -1°C samo v brisači kot da je sredi poletja (tu bodo slike namerno izpuščene) ^.^'
Po kakšni uri kuhanja, je bil nažalost čas za odhod (še pred tem pa zopet šokiral fince ko sem si v "baru" poleg nabavil skoraj vse sokove za otroke).
Kljub hitenju nazaj v center zgrešila en vlak (zamenjali odhodi in prihodi), tako da je bila ena ura prebita še v enem zanimivem baru z kjer sva dobila kavo zastonj ^.^
Ni komentarjev:
Objavite komentar