sobota, 11. oktober 2008

Dan: 038 - Eden tistih dni

Za danes je bil splaniran izlet v Hämeenlinno. Bil, preteklik!

Začelo se je ob sedmih zjutraj (kar je bilo za zadnjih nekaj dni že kar muka), vsi pripravljeni na odhod ob osmih.

Postanek na bencinski in že smo bili na hitri cesti. Nekje 15 km iz mesta pa so se začele prižigati lučke:



Priročnik je pravil: "Ustavite TAKOJ in kličite servis!". Ker je poleg gorela še lučka za zavore in to biti Citroën Mx, kjer so zavore, krmiljenje in vzmetenje isti hidravlični sistem, smo se ustavili na prvem odvozu in ugotovili da manjka dosti hidravličnega olja. Max je imel rezervo ^.^

Ampak za vsak slučaj, smo se obrnili nazaj proti najbližji črpalki za obnovitev rezerve. Kakšnih 5 km do črpalke so se lučke zopet pojavle. Kakšen kilometer pred črpalko je začelo nagajati krmiljenje. Prispemo na črpalko, uganemo motor, se avto takoj sesede.

Seveda tu niso imeli hidravličnega olja, gremo do naslednje tudi prez uspeha. Dalje do tretje od drugega ponudnika. Še vedno brez uspeha. So pa vsaj vedeli za avtoprodajalno nekje na drugi strani mesta. Po skoraj treh urah pešačenja od črpalke do črpalke prispemo sem:



Nisem več čisto prepričan kako posli potekajo tu na Finskem, ampak definitivno nisem še nikjer videl da bi se pod eno streho prodajale vse znamke avtomobilov. Ne ni bil pooblaščen prodajalec z različnimi avti ampak čisto pravi avto saloni eden poleg drugega v isti zgradbi.

Ko smo končno prišli notri in našli Citroënov oddelek in vprašali za rezervne dele je bil odgovor "Tule še 50 metrov naravnost, zavijte levo, do konca hodnika, na desnem je vhod v oddelek za rezervne dela.".

Po obnovi zaloge pa nazaj do avta, na drugem koncu mesta. Deževalo je!

Nekako prispemo nazaj do avta, napolnimo hidravlično olje, prižgemo avto in zgodi se tole:



Nažalost tale avto nekaj časa ne gre nikamor več.

Poklicali taksi in med čakanjem srečali enega Nemca ki je imel za povedat kakšno stvar čez Citroëne ^.^'

No, vsaj taksiji tukaj niso predragi. Uglavnem, če že nismo na izletu pa gremo lahko vsaj na kosilo! Na srečo Chriss pozna tukaj restavracijo kjer imajo za študente tu popust na hamburgerje (dva za ceno enega):



Začeli pa tudi opažati prve znake Finske prihajajoče depresije. Vsaj začelo se je z dežjem, nihče ni več spraševal za kakšno študentsko ali kaj podobnega, samo "Popust za študente? Ja, ok.".

Pet minut po tem ko prispemo domov, začne sijat sonce brez oblačka na nebu. Če se ni nekaj zafrkavalo iz nas, potem pa res ne vem.

Uglavnem, premraženi in premočeni se odločmo za bazen in savno!

Pridemo tja ob petih, plačamo standarno vstopnico za 2 uri, preplavamo dva kroga, prvi krog v savno in nazaj, ko se začnejo ugašati luči. Super, bazen so začeli zapirat ob pol šestih.

Naredijo se načrti za večerjo, potreben še obisk trgovine. Pridemo do tja, luči so prižgane ampak ni nikogar doma.

Dobro, večerja pri nam, skuham kar nam je še ostalo, testenine in omako za vse:



Nekaj pavze, nato pa se za piko na i odpravimo v Bar 15:


No ja, po svoje je bilo zanimivo, čeprav nas je bla večina preutrujenih in glasba prenaglas ^.^'''

Ni komentarjev: