Zajtrk in pakiranje obvezne opreme in smo krenil na pot ...
Najprej nekaj še deževnih korakov od doma do železniške postaje (od tu do tu).
Nato dokaj monotona enourna vožnja z vlakom (od tu do tu). Cela ura ničisar razen žitnih polj (od daleč zgledalo kot ovsena, tako kot vsa ostala) z izjemo postajnih hiš, grajenih še v starem stilu:
Prihod v Vaasa nekaj čez 10:30, kar je pomenila kar pot pod noge! Načrti za današnji dan so zahtevali da prideva od železniške postaje do ruševin zaselka starega Vaasaja, ki pa so za pojme pešačenja kar krepko izven današnjega centra (od tu do tu).
Čeprav peš, se je pot definitivno izplačala:
Končno po kakšni uri in pol hoje naju je končno pozdravil prijazni napis ki je (seveda v Finščini) oznanjal kam sva končno prispela:
Najbolje da spregovorijo slike:
Nato je bil načrt poiskat še Korsholmsko cerkev, ki naj bi bila tu nekje v bližini, vendar naju je manjši nesporazum z navigacijo pripeljal na napačen naslov (od tu do tu).
Na srečo je bila tale naselbina na čisto majcenem hribu, ki pa je bil dovolj velik da se je z njega dalo videti vrh cerkvenega stolpa iza dreves in smer v kateri bi morala iti ^.^'
Torej, krajši ovinek pa sva le prispela tja (od tu do tu):
Zdaj pa je bila ura že krepko čez poldne in lakota se je že nevarno prebliževala! Čas za iskanje za iskanje moje najljubše svetovne hitre hrane, "Podmostne Sendviče" (od tu do tu) ^.^
Ne, nisem zdrav če vsaj enkrat ne omenim hrane, ne "bratrančič" ^.^'
Pavza mimo in raziskovanje mesta se lahko prične:
Če bi mogel na zelo kratki način opisati mesto, bi to definitivno bilo mesto kipov, saj so vsepovsod.
Tu sva ravno prišla še do druge strani baltiškega morja, ko mi je izdihnila baterija T.T Od tu naprej Aljoševe slike (ki so tudi malo boljše ^.^'):
Uspel poizkusiti morje, tudi tu, še vedno ne tako slano kot naše.
Nato pa sva naletela na nekaj kar je spominjalo na zapor ob morju:
Od tu sva počasa začela iskat pot nazaj do železniške postaje, seveda še z nekaj postanki za slikanje:
Z izvedbo najinega načrta sva bila tako učinkovita, da sva morala na vlak počakati še slabo uro. Malo skrbi nama je delala zaprta prodajalna vozovnic, tako da nama ni preostalo ničesar drugega kot da vse to lepo rešujeva na vlaku (od tu do tu).
Kar je na začetku zgledala kot čisto navadna vožnja z vlakom se je kmalu spreobrnilo v zanimivo srečanje z enim, dokaj vinjenim gospodom, ki pa se je izkazal za zelo razgledanega:
Na začetku nekoliko nerazumljiv, se je kasneje, ko je izvedel da iz Slovenije, razgovoril kako je Ljubljana super mesto, kolikokrat je že bil na Bledu, hvalil Postonjsko jamo, da imamo najboljše konje (lipicance) in kako bi morali spadati k Avstriji namesto k Yugoslaviji in še in še.
Še ko je odhajal iz vlaka na svoji postaji je na ves glav vpil "Slovenija is No. 1, long live the revolution" ^.^''
Še prej pa sva ga uspela zaprosit za portret:
Po vsem tem je mimo naju prišel sprevodnik z nasmehom in izjavil "Welcome to Finland" ^.^'''
Pestro urico kasneje samo še kratek sprehod od tu do tu, tuš in postelja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar